Cerkvena vzgoja otrok

Sovražen odnos katoliške cerkve do otrok še vedno traja!

Za katoliško cerkev je vzgoja otrok zelo pomembna. Cerkvene smernice za vzgojo otrok so prepredene z nasiljem, za določene prekrške otrok je v bibliji predpisana celo smrtna kazen.

»Vsi smo kdaj kakšno dobili, v šoli s šibo packe na roko ali lasanje, doma ali tudi pri verouku kakšno za uho,« je rekel Ivan Štuhec. (Indirekt, 5.6.2008) Sam klerik priznava, da cerkev pri verouku, torej verski vzgoji otrok, verjetno pa se še marsikje drugje, uporablja nasilje in telesno kaznovanje. Ali je mogoče tudi on kot učitelj verouka, če je to bil, dal kakšnemu učencu kakšno za uho, kajti znano je, da mnogi med tistimi, ki so bili tepeni kot otroci, tudi sami tepejo otroke, ko odrastejo?!

Telesno kaznovanje otrok je prepovedano v mnogih državah, po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini tudi v Sloveniji. V katoliški cerkvi pa je takšen način vzgoje celo božji ukaz. Seveda je to ukaz boga podzemlja. Kako je mogoče, da tako nasilna ideologija oz. vera uživa varstvo pravne države? Namesto, da bi jo pravna država prepovedala, jo celo podpira z javnimi sredstvi! Ali Slovenija ni pravna država?

Šiba kot vzgojna metoda
»Kjer so otroci, mora biti doma tudi šiba, to je stara resnica in pravica. Kjer ni pri deci šibe strahovalke, tudi pokorščine ni …« »Oča in mati brez šibe in pa kralj brez meča izgubijo hitro čast in oblast.« »Šiba strahovalka se ne sme za tramom posušiti; zakaj suha šiba se rada zlomi in malo pomaga; za potrebo mora peti, toda modro in po pameti.« To so besede škofa Antona Martina Slomška, osebe, ki jo od blaženosti do svetništva loči samo še en potrjen čudež. In ko se bo ta našel, bo nekdo, ki je vzgajal otroke z nasiljem, postal svetnik. »Nasilen« svetnik?

Šiba kot dejanje ljubezni
»Kdor ljubi svojega sina, rabi vedno šibo (…). Kdor kaznuje svojega sina, bo zaradi njega hvaljen (…)« (Sir 30,1­2). »Pripogibaj mu tilnik v mladosti, in ga tepi po strani, dokler je majhen, da ne bo trdovraten in ti nepokoren!« (Sir 30,12). To so besede, ki naj bi jih Bog izrekel po Sirahu. Seveda gre za cerkvenega boga in ne za Boga Stvaritelja, kajti ta ne ukazuje niti ne priporoča, še manj nad kom ukazuje nasilje, tako tudi ne nad otroki. Šiba, kaznovanje, tepež ali druga nasilna dejanja vsekakor niso dejanja ljubezni, prej česar drugega! Npr. sovraštva! To so stvari, ki zelo ugajajo bogu podzemlja, satanu! Kajti ta je oče sovraštva in laži.

Katoliška cerkev: neposlušne sinove kamenjati
Krvavo cerkveno navodilo za vzgojo otrok:

  • »Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta, naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja. Rečeta naj starešinam njegovega mesta: ‘Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.’ Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede! Ves Izrael naj to sliši in se boji.« (5 Mz 21,18­21)
  • »Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo.« (2 Mz 21,17)
  • »Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,15)

Slovenska ustava določa, da je človekovo življenje nedotakljivo (17. člen), zagotovljena pa je tudi nedotakljivost človekove telesne celovitosti (35. člen). Omenjeni cerkveni nauk je v nasprotju s slovensko ustavo. To je podlaga cerkvene vzgoje, podlaga cerkvene vzgoje je njen neustavni nauk. Kako je to mogoče? Ali država spi? Ali se je mogoče preselila v Vatikan?

Print Friendly, PDF & Email