Cerkev in judje

2000 let cerkvenega sovraštva do judov

Žrtve cerkvenega nasilja in preganjanja so tudi judi. Podlago za takšen odnos je mogoče najti v sami bibliji, predvsem pri sv. Pavlu. Sledijo odlomki iz biblije v zvezi s tem.

Odlomek v zvezi s Pavlom: »Ko sta iz Makedonije prišla za njim Sila in Timótej, se je Pavel lahko ves posvetil oznanjevanju besede in Judom izpričeval, da je Jezus Mesija. Ko pa so mu nasprotovali in preklinjali, je otresel prah s svojih oblačil in jim rekel: »Vaša kri nad vašo glavo! Jaz sem čist. Odslej bom hodil med pogane.« (Apd 18, 5-6) Pavel tudi pravi: »Tudi vi ste od lastnih rojakov pretrpeli iste hude reči kakor one od Judov, torej od njih, ki so celo ubili Gospoda Jezusa in preroke in preganjali tudi nas. Ti niso Bogu všeč, nasprotniki vseh ljudi so in nam branijo oznanjati poganom, da bi se rešili. Tako so prignali svoje grehe do skrajnosti. Toda jeza nad njimi je že prikipela do vrhunca.« (1 Tes 2,13-16)

Jude je napadel tudi Pavlov učenec Tit: »Veliko je namreč tudi nepokornih, blebetavcev in sleparjev, posebno med tistimi iz obreze. Tem je treba zapreti usta, saj cele družine spodkopavajo, ko zaradi umazanega dobička učijo, česar ne bi smeli. Eden izmed njih, njihov lastni prerok, je rekel: »Krečáni so večni lažnivci, hude zveri, leni trebuhi.« To pričevanje je resnično. Zato jih ostro pokaraj, da bodo ozdraveli v veri in ne bodo nasedali judovskim bajkam in nauku ljudi, ki resnici obračajo hrbet. Čistim je vse čisto. Omadeževanim in nevernim pa nobena stvar ni čista, ampak sta omadeževana celo njihova um in vest. Izpovedujejo, da Boga poznajo, toda z dejanji ga zanikajo. Gnusni so, neposlušni in nezmožni za kakršno koli dobro delo.« (Tit 1, 10-16) Tisti iz obreze so mišljeni judi.

Pavel, ki je eden najpomembnejših cerkvenih ljudi, je jude proglasil za morilce Jezusa. To je bolj ali manj zapečatilo njihovo usodo vse do danes.

Katoliška cerkev trdi, »da ‘nihče, ki je zunaj katoliške Cerkve, ne le pogani’, ampak tudi ne Judje ne krivoverci ali od edinosti ločeni (schismatici), ne morejo biti deležni večnega življenja; šli bodo marveč v večni ogenj, pripravljen hudiču in njegovim angelom (Mt 25,41), če se ne bodo pred koncem življenja njej (Cerkvi) priključili (…).« Poleg tega še trdi, da »Cerkev ima v moči svoje božje ustanovitve dolžnost, da kar najvestneje varuje zaklad božje vere neokrnjen in nedotaknjen ter da stalno z največjo gorečnostjo čuje nad zveličanjem duš. Zato mora z največjo skrbnostjo odstranjati in izločati vse tisto, kar utegne nasprotovati veri ali kakorkoli postavljati v nevarnost zveličanje duš. – Zaradi tega ima Cerkev na temelju tiste oblasti, katero ji je zaupal njen božji ustanovitelj, ne le pravico, temveč tudi dolžnost, da ne le trpi, marveč da prepoveduje in obsoja katerekoli zmote, če tako zahtevata neokrnjenost vere in zveličanje duš.« Ali ni tudi to podlaga za preganjanje in ubijanje judov?

Pavel je imel mnogo sledilcev. Nekaj dejstev v zvezi s tem:

  • Judje morajo na svojih oblačilih nositi razpoznavni znak.
  • Judje morajo nositi posebno obleko, da bi bil nezmernosti te tako gnusne mešanice mesa v prihodnje onemogočen vsak izgovor za zmoto. (4. lateranski koncil, 1215)
  •  Judi ne smejo več zidati sinagog. (koncil Oxford, 1222)
  • Judi ne morejo doseči nobenih akademskih naslovov. (Baselski koncil, 1434)
  • Kristjanom je prepovedano prodajati zemljiško posest Judom ali jim jo dati v zakup. (Ofenska sinoda, 1279)
  • Judi ne smejo na cesto ob krščanskih praznikih. (3. orleanska sinoda, 538)
  • Kristjani ne smejo stanovati pri Judih. (Narbonska sinoda, 1050)
  • Judi kristjanov ne smejo spraviti pred sodišče ali pričati proti njim. (3. lateranski koncil, 1179)
  • Judi smejo stanovati samo še v Judovski četrti. (Breslavska sinoda, 1267)
  • Judovske terjatve proti krščanskim dolžnikom bodo zasežene. (Nürnberg, 14. stol.)
  • Kristjani, ki si drznejo živeti z Judi, so izobčeni. (3. lateranski koncil, 1179)
  • Cerkev tudi v tem ne zagreši krivice, ko lahko razpolaga z njihovo posestjo, ker so Judi cerkveni sužnji. (Tomaž Akvinski, Summa theologiae)
  • Judi so suženjske narave, blazneži, hudičevi služabniki, morilci, njihovi voditelji so zločinci, njihovi sodniki podleži, “so devetindevetdesetkrat tako slabi kot nejudi.” (Cerkveni učitelj Ephraim)
  • Stroga dolžnost vesti vsakega kristjana je zatirati izrojeno judovstvo. (Škof Göllner iz Linza, 20. stoletje)
  • Judi ne smejo zaposlovati krščanskih sodelavcev. (3. orleanska sinoda, 538)
  • Judovske knjige se morajo sežgati. (12. toledska sinoda, 681)
  • Kristjanom je prepovedano posvetovati se z judovskimi zdravniki. (Trullandska sinoda)

Prve žrtve prve križarske vojne so bili judi v Porenju, ki so jih na tisoče pobili sfanatizirani »romarji«. Nahujskal jih je neki menih. Leta 1298 je bilo pri tako imenovanem »govedina-pogromu« v Frankenu ubitih od 4.000 do 5.000 judov: 700 v Nürnbergu, 841 v Würzburgu … V letih 1348-1350 je bilo v celotnem nemško govorečem prostoru popolnoma izbrisanih okoli 300 judovskih skupnosti. Judom so pripisovali krivdo za kugo ali druge dogodke. Tla so pripravila dolgoletna obrekovanja in pravna diskriminacija judov na pobudo cerkve (na primer nošenje »judovskega znaka« na oblačilu). V križarskih vojnah naj bi bilo ubitih več kot 3 milijone Judov. V srednjem veku so jih pregnali iz Španije (po 1492) in Anglije (samo iz Španije je bilo izgnanih skoraj 200.000 Judov).

Višek cerkvenega preganjanja judov je holokavst. Tega sicer ni izvedla katoliška cerkev osebno, temveč njen član Adolf Hitler s svojimi sodelavci. Zato je mogoče reči, da holokavst spada pod okrilje katoliške cerkve, še posebej, ker je katoliška cerkev ves čas podpirala nacistični sistem s Hitlerjem na čelu. Nekaj v zvezi s tem:

  • »Samo malo je moških …. in k tem velikim možem nesporno spada mož, ki danes obhaja svoj 52. rojstni dan – Adolf Hitler. Na današnji dan smo mu obljubili, da bomo vložili  vse moči, da naše ljudstvo dobi prostor v svetu, ki mu pripada.« (Katoliški cerkveni časopis za nadškofijo Koln dne 20.04.1941)
  • »Bog je dopustil, da je bil povračilni meč proti Angliji položen v naše roke. Mi smo izvršitelji njegove pravične božje volje.« (Katoliški cerkveni časopis za severno Munsterland dne 9.3.1941)
  • »Do zadnjih let druge svetovne vojne so nemški (in od leta 1938 tudi avstrijski)katoliški škofje v vedno večji meri podpirali enega največjih zločincev zgodovine.« (zgodovinar Karlheinz Deschner)
  • »Z zadoščenjem sledimo boju proti boljševizmu.« (Nemški katoliški škofje dne 10.12.1941).
  • »Zmaga nad boljševizmom ima enak pomen kot zmagoslavje Jezusa Kristusa nad nevernimi.« (Nemški katoliški škofje, 1942)
  • »Vsi nemški škofje so leta 1933 pozivali k skupnemu delu s Hitlerjem. Tudi vodeči katoliški teologi so podpirali Hitlerja. Nemški škofje niso nikoli protestirali proti Hitlerju in njegovemu sistemu, dokler je vladal.« (zgodovinar Karlheinz Deschner)

Jasen je bil tudi sam Hitler. Rekel je: »Delam samo to, kar cerkev počne že 1500 let, vsekakor temeljiteje!« In še: »Tako sem danes prepričan, da ravnam v smislu vsemogočnega Stvarnika: s tem ko se obranim Judov, se bojujem za Gospodovo delo.« Pomenljiva je tudi izjava Adolfa Eichmanna, 1906-1962, SS-Obersturmbannfuehrer, ki je v teku “dokončne rešitve” organiziral transport Judov v uničevalno taborišče. Rekel je namreč naslednje: »Svojo dolžnost opravljam s čisto vestjo in vernim srcem.« Zanimiva je tudi naslednja izjava: »V početju, ravnanju in govorjenju nacistov ni ničesar, kar ne bi imelo v cerkvah svoje predstopnje, svojega precendenčnega primera.« (cerkveni kritik dr. H. Mynarek)

Ob tem je potrebno navesti, da je bil Hitler pod močnim vplivom Martina Lutra, ustanovitelja protestantske cerkve. Ta je bil namreč zelo velik antisemit. Nemška evangeličanska cerkev je tudi podpirala nacistično preganjanja judov in »dokončno« rešitev judovskega vprašanja.

Zelo zanimivo je, da cerkev na indeks prepovedanih knjig ni uvrstila knjige Mein Kampf, to je knjige enega največjih zločincev 20. stoletja Hitlerja. To lahko dokazuje, da je bila cerkev ves čas povezana s Hitlerjem. Ideološko in dejansko. Če bi bila proti tej knjigi, bi jo prepovedala in postavila na indeks. In izobčila vse tiste, ki so jo brali ali razširjali. Nacizem je bil torej cerkveno sredstvo za rešitev tega vprašanja. Dokaz temu je tudi molk takratnega papeža Pija XII., ki je dobro vedel, kaj dela Hitler. Vedel je, da Nemčija pod njegovim vodstvom pobija milijone judov, pa je bil tiho. Molk je bil zgovoren, povedal je vse. Papežu, označen je bil za Hitlerjevega papeža, in njegovemu šefu iz podzemlja, se je smejalo – seveda tega nista javno pokazala. Zanimiva je njegova izjava: “Voditelju ne želim nič bolj goreče kot zmago.” In še ena: “Dragi prijatelj, ne pozabi, da so v nemški vojski milijoni katolikov. Naj jih pripravim do tega, da bodo ravnali v nasprotju z vestjo?” (Odgovor Pija X.II na vprašanje zakaj ni protestiral zoper uničevanje judov.)

Na kratko bi bilo mogoče reči: Zločinov Adolfa Hitlerja nad judi cerkev ni le sama izrecno dopuščala ali pa si umazala roke, ampak jih je svojo, še danes vedno aktualno, cerkveno doktrino pomagala pripraviti, jih podpirala in ideološko podkrepila.

Zgodovinar David Kertzer je v knjigi »Die Paepste gegen die Juden« (Papeži proti judom) meni, da so nuernberški nacistični zakoni in rasistični zakoni italijanskih fašistov, ki so jude oropali njihovih državljanskih pravic, imeli za zgled ukrepe, ki jih je nekdaj sprejela katoliška cerkev. Še v 19. stoletju so v cerkveni državi zapirali jude, ki so jih našli brez predpisane rumene oznake. Še leta 1850 si je papež prizadeval pregnati jude iz večine krajev na ozemlju pod njegovo oblastjo in jih prisiliti, da so živeli v majhnih mestih zaprti v getih«. David Kertzer še meni: »Prehod s srednjeveških predsodkov do judov na moderno, politično antisemitsko gibanje, ki je trajal nekaj desetletij pred holokavstom, je imel svoje najpomembnejše arhitekte v katoliški cerkvi.«

Preganjanje judov se nadaljuje tudi danes, antisemitizem na zahodu se dviguje. Temu se pridružuje slovenski kler. Na primer duhovnik dr. Ivan Štuhec, predavatelj na Univerzi v Ljubljani, ta pa je državna, je izjavil, da judi danes delajo velike neumnosti in so vredni marsikatere obsodbe.

Protijudovske izjave prihajajo tudi iz samega političnega vrha. Član upravnega odbora Nemške centralne banke Thilo Sarrazin je razburil z izjavo, da imajo judi določen gen, ki jih ločuje od drugih, napadel pa je tudi muslimane rekoč, da se muslimanski priseljenci v Evropi niso pripravljeni oziroma sposobni integrirati v zahodno družbo. Nemški politiki in mnogi drugi so njegove izjave označili kot rasistične in antisemitske. Zaradi spornih izjav je Thilo Sarrazin odstopil kot član upravnega odbora Nemške centralne banke. Jude je napadel tudi evropski komisar za trgovino Karel De Gucht in sprožil val kritik z izjavami o vplivu judovskega lobija v ZDA, zaradi katerih je evropski judovski kongres zahteval opravičilo in umik izjav. Cerkveno sovraštvo do judov in drugače verujočih poganja sadove, biblija pa se izpolnjuje.

Papež Frančišek je dejal: »Ali veste, da so velesile natančno poznale železniško omrežje za odvoz Judov v koncentracijska taborišča? Imele so fotografije. Pa kljub temu niso bombardirale teh prog. Zakaj? Dobro bi se bilo pogovoriti o tem.« Zakaj velesile niso reagirale, je bolj ali manj jasno: tudi one so del biblijskega zahoda in tako cerkveno indoktrinirane ter prežete s sovraštvom do judov. Zato niso povzele akcij, s katerimi bi preprečile holokavst. Ta je očitno bil tudi v njihovem interesu. Še posebej, ker so bile povezane s papežem Pijem XII., ki je glede holokavsta molčal in ga po tihem podpiral.

še vedno traja!

Print Friendly, PDF & Email